Dejstvo, da že na svet pridemo z določeno dediščino in da smo brez
svojega privoljenja postavljeni v določeno okolje nam odpira prvo življenjsko
spoznanje; Važnejše je življenje sprejeti kot pa razumeti. Hkrati pa ta
»sprejeti« vključuje naslednjo prvino, ki je spoznavati, uvideti naše lastno
sodelovanje z življenjem in preoblikovanje lastne osebnosti. V partnerski odnos
vstopamo v najrazličnejših leti, obdobjih, z še bolj različnimi željami,
pričakovanji, hotenji. Tu je potreba po varnosti, sprejetosti, tudi svobodi.
Velikokrat iščoč svojo sorodno dušo in še večkrat nepripravljeni. Vsak prinese
v odnos svojo prtljago. Fizično in čustveno, katera je najpomembnejša. Tu so
načini, vzorci, dejanja, načini, ki smo jih ponotranjili od staršev in ostale
okolice. Začetki so ponavadi spodbudni. Ker pa partner ni več sam, z mamo ali
očetom je potrebna korenita sprememba, če hoče da zveza laufa. Če le-te
spremembe ni, tak partner v zvezi ni sposoben varne navezanosti, in zato
nenehno beži v svoje svetove, aktivnosti, interese, delo, izogiba se tudi
pogovorom o sebi, skriva, zaklepa sebe in predmete za komunikacijo. Tak ni
svoboden in tudi drugemu ne daje svobode.
Če
mož ni odkrit z ženo, ali obratno, ga le-ta ne more spoznati. Bolj, ko se
partnerja odkrivata drug drugemu, globlje spoznavata sama sebe in več si imata
zaupati. Če partnerja drug drugemu zaupata, razkrivata svojo pravo podobo,
svoja čustva, duševnost in telo. To pa počneta s pristno in odprto
komunikacijo. Ljubezen med dvema se kaže na zelo različne načine a eden od teh
je zagotovo zaupanje, saj se v tem kako globoko je in kako daleč seže, kaže
medsebojna vdanost in rast svobode pri obeh.
Oblikovanje kvalitetne partnerske zveze je zelo zapleten proces, zato se
morata oba zavedati, kakšen je njun odnos, koliko in kaj si zaupata, koliko
imata posluha eden za drugega in kakšni so njuni odzivi. Naša naklonjenost do
drugega raste, kolikor več vemo o njem, tega pa ne znamo ali pa nočemo
izkoristiti v odnosu. Mnogi se boje nasprotnega. Z distanco hočejo skriti svoje
slabosti. Vendar neko vez oz.odnos lahko zelo utrdimo, če nam uspe drugemu
priznati lastne negotovosti in strahove. Simpatija dobesedno pomeni sočutje, to
pa se najbolj krepi, če drugemu zaupamo.
Pomemben dejavnik za rast medsebojnega zaupanja je tudi čustvena
inteligenca, kjer svoja negativna čustva (jeza, bes, mržnja, strah…)obrnemo v
svojo korist. Pravi odnos je le iskanje ravnovesja, kompromisa med odvisnostjo
in neodvisnostjo, bližino ali zadržanostjo. Od zibelke do groba se učimo živeti
samostojno, vendar drug z drugim. Iskreno, svobodno.
0 komentarji:
Objavite komentar