Dragi sin, želim da veš ! Mnogim
sem že namenjal besede ob slovesu, odhodu,
.. v spomin,
izpoved, zahvalo in ja težko so mi šle, te pa še posebno. Nobeno slovo
ni lahko, četudi je pričakovano. Poslavljal se že od staršev, prijateljev,
stanovskih kolegov, … in takrat se kar odpre razmišljanje o smislu življenja, o
našem poslanstvu in o kakovosti medčloveških odnosov.
Nekje sem prebral trditev, da Bog tudi po krivih črtah piše ravno in
zadnji ponedeljek , prvega meseca leta,
v Parku zvončkov še eno slovo, še
ena pot. Pot med nami in zvezdico tam daleč, a ob enem tako pristno blizu.
Tu. Nam nedoumljivo, a Bog že ve v čem
je pomen tvojega odhoda. Božja pota niso
naša pota, beremo v Svetem pismu.
Od
nekdaj je bila želja za več otrok in čeprav nisi bil načrtovan, smo se
razveselili modre črtice in plusa. Veselili se vsi novega življenja, ki je
začelo rasti in se razvijati. Vsi in vse v pričakovanju. Že v prvih začetkih si
znal povezati nas, narediti bolj domače, prijetnejše, a tudi skrb in delovno
vnemo si povečal. Mamica ti pričela kvačkati lepo modro odejico, prostorsko smo
usklajevali, se angažirali počasi v nabavi vsega potrebnega. Prav prijetno je
bilo in z veseljem smo delili to radostno novico, neozirajoč se drugače
misleče. Živeli, dihali skupaj. Navdušeno spremljali tvojo rast iz tedna v
teden, sestrici sta te videli na UZ, z začetki premikanja v trebuhu pa si res
ustvaril še pristnejšo povezavo.
Mesec dni pred odhodom k Njemu si zbolel. Upali smo, da ni hudega, da je
pomota, da boš čez par mesecev zajokal in ugledal luč sveta. V iskreni želji po
novem življenju v tvoje in naše dobro, smo se trudili še naprej, naredili vse
kar je bilo potrebno in v naši moči, vendar se ni izšlo. Bolezen je napredovala
in takoj v začetku leta si odšel. Ne po naši volji, želji, ker mi nismo
gospodarji življenja. Veš, dragi Tilen, tisti dan je bil tako težak, ampak
nekako z obilo solz in nemoči, smo sprejeli, da je tako, glede na hudo bolezen, najbolje.
Sedaj si s svojimi, sebi enakimi in vedno z
nami. Tam pri Njemu si, tam kjer ni bolečine in trpljenja. Če imaš moč,
blagoslavljaj nas, glej na nas.