Kaj se je zgodilo z nami , s človekom ............ Vse bolj se zapiramo vase, z rokami prekrižanimi na prsih, nezavedno odganjamo ljudi od sebe. Kot da smo pozabili, da je tudi naša bit del skupnosti., ki je na nek način povezana. Prevečkrat pozabljamo, da če trpi eden, to občutimo vsi. Pomislimo na svoje bližnje,na svojo družino, pred katerimi težko skrijemo bolečino, veselje, žalost, trpljenje in osamljenost. A dejstvo je, da ljudje postajamo čedalje bolj osamljeni in zavoljo tega velikokrat životarimo. Pa vendar, kdo je dejansko kriv za našo osamljenost, ki ima zagotovo več obrazov? Res je, da vsakdo potrebuje trenutek samote, prostor zase, da se odmakne od okolice, ki ga izčrpava.
Samota je odlična priložnost za nabiranje energije, povrnitev zbranosti, refleksijo o samem sebi. Če je dandanes, v tem stoletju, tukaj in sedaj, ob poplavi družabnih omrežij osamljenosti preveč, je samote premalo ! Kot, da se ne znamo ustaviti in vzpostaviti konstruktivnega dialoga sami s seboj, določiti lastne smernice in začutiti svoje lastne , nujne potrebe.
Za nami so prazniki, ko s(m)o , nekateri bolj, začutili osamljenost. Žal praznični čas zbuja spomine in ustvarja nasprotje med tem, kar čutimo v sebi in okolico. Občutek da smo sami, je toliko večji, če smo v družbi ljudi, ki kažejo nepopisno zadovoljstvo, so glasni, rajajo in so srečni. A tudi ta sreča je lahko videz, maska. Pa vendar nič manj ne boli. Žebelj v krsto zabijejo še številni filmi, glasba, .. polnih podob in sporočil, popolnih družin, idilike, romantike in srečnih koncev.
Morda je ravno začetek leta, čeprav ga krasi “zlovešča” trinajstica, danes je pa še trinajsti dan, priložnost za preobrat, za “tveganje”, da začnemo na svet gledati z drugačnimi očmi, s pozitivno mislijo, tako nase, kot na okolico. Da se v družbi, krogu svoje družine in prijateljev vidimo koristne in enakopravne. Morda je pa najpomembneje to, da nam uspe najti svojo vizijo, ki jo postavimo na svojo pot, kot majčken, jasen cilj. Pa srečno !
0 komentarji:
Objavite komentar