Toliko je govora o politiki, gospodarstvu, športu, glasbi, službah, … pa v
vsej tej naglici in poplavi dela ter informacij, kdaj zares pomislimo o nas
samih, bližnjih, o odnosu, zvezah ? Velikokrat ostane le pri besedah sočutja, ljubezni, spoštovanja…. .
Kaj pa sploh to v praksi je ? Kako živimo, da gre v slo. vsak tretji zakon
narazen, vsaka druga zveza pa razpade. Nato pa pod krinko samoprevare …
poskrbeti moram zase in otroke, trpijo vsi.
Iz tega vidika sem zbral nekaj
praktičnih dejavnikov, ki zmorejo kar zamajati, ali pa utrditi zveze. V večih
točkah se najdemo, bolj se je potrebno zamisliti.
1. Družina in prijatelji
Družina in prijatelji predstavljajo velik del našega
življenja – in to že od nekdaj, še preden smo se spoznali. Slabi odnosi z
družino in prijatelji naše boljše ali slabše polovice lahko torej poskrbijo za kar nekaj trenja v
razmerju ali pa
zvezo celo pripeljejo do konca.
Seveda razumemo, da smo ljudje
različni in da vam vsi preprosto ne morejo biti všeč – še posebej njena
najboljša prijateljica, ki je včasih prava kokoš, ali njegova mama, ki vas
vedno uči, kako pospraviti stanovanje – a zavoljo razmerja se splača potruditi in poskrbeti, da bomo z njenimi ali njegovimi najbližjimi vsaj
vljudni in se z njimi ne bomo po nepotrebnem zapletali v
konflikte.
2. Stres
V prvi fazi razmerja se nam bo morda zdelo, da smo kot
par skriti v nekakšen ovoju ljubezni – in
nič ne more ločiti ali spreti. A resnični
svet žal deluje nekoliko drugače in kaj kmalu se začnemo
spopadati tudi s stresnimi situacijami, ki zadevajo le enega izmed vaju, sploh
ko pridejo otroci.
Skoraj zagotovo se vsaj enkrat spopadamo s stresno situacijo s področja financ, večkrat
se spremo glede gospodinjskih opravil,
vzrok sporov pa so lahko tudi pretekla
razmerja.
Tem konfliktom se je pravzaprav
težko izogniti, zato je morda najbolje, da se čim prej postavimo na realna tla
in lotimo konstruktivnega reševanja
težav.
3. Zasledovalci, iskalci
Par pomeni dve osebi – če pa se
v razmerje vztrajno vklaplja še tretja,
se to najverjetneje ne bo končalo dobro. Ima eden malo preveč dobrega prijatelja ali
prijateljico nasprotnega spola? Ali pa gre morda celo za bivšega partnerja ali partnerko? To lahko
kaj hitro načne razmerje, zato se priporoča stvari ustaviti, predno bo
prepozno.
Kako? Zasledovalcu ali
zasledovalki jasno
povedati, da ni potrebe po tovrstnosti, pri tem pa ne biti preveč
vljuden, saj se v tem primeru lahko zgodi, da sporočilo ne bo dovolj jasno
razumljeno.
4. Nadležne navade
Nihče ni popoln – in to zagotovo velja tudi za partnerja, kajne? Nekatere neprijetne navade vas sčasoma začnejo vse bolj motiti,
čeprav gre za stvari, ki pravzaprav sploh niso pomembne. Vaš življenjski
sopotnik nenehno pušča odprto zobno pasto? Izbranka za naš okus nosi preveč ličil?
… Vse to so malenkosti, ki sčasoma lahko začnejo presedati.
Ne pustimo, da bi takšne
malenkosti zagrenile razmerje – če gre nekaj
na živce, je najbolje, da se to jasno
pove. Če bomo imeli srečo, bo partner z nadležnim početjem prenehal, v nasprotnem
primeru pa se bo sprostilo vsaj nekaj negativne energije in zamere ne bomo
nabirali v sebi, kjer bi eksplodirala v najmanj primernem trenutku.
5. Preveč udobja
Razumljivo je, da smo s časom
nekako čedalje bolj povezani in vse
bolj navajeni en na drugega, to pa s seboj prinaša tudi več,
včasih kar preveč udobja. Napr. V začetku zveze ona namreč niti v sanjah ne bi
dopustila, da bi jo partner zalotil nedepilirano, on pa se v posteljo nikdar ne
bi odpravil neumit.
A čas prinese marsikaj in pride do
nezdrave sproščenosti. Sproščenost sama po sebi seveda ni nič slabega, ravno
nasprotno, a ko ta preraste v zapuščenost,
ki se ji pridruži še rutina, je zveza na slabi poti. Zato je
fajn pravočasno poskrbeti, da ne bomo en drugemu postali le sostanovalci v
stilu dveh prijateljev.
6. Povsem različni cilji
Ljudje smo različni, prav tako
različni pa so tudi naši cilji. Seveda ni nič narobe s tem, da imamo nekoliko
različne poglede na življenje in tudi različne cilje, a če so cilji enega v popolnem nasprotju s cilji drugega, to
lahko hitro pripelje do težav v razmerju.
Če si ona denimo želi družine, on
pa predvsem kariere, se zveza najverjetneje ne bo obnesla – enako pa velja tudi
v primeru, da on raje ostaja doma, ona pa bi rada življenje izkoristila do
zadnjega trenutka. Kaj kmalu bosta
življenji vse bolj ločeni, kar zagotovo ni dober temelj za razmerje.
Rešitev
je pravzaprav le kompromis, pa še to le v primeru, da je za to obojestranska
pripravljenost in da je kompromis sploh mogoč – če se bo eden zaradi drugega
moral odreči svojim željam in ciljem, to na dolgi rok zagotovo ne bo dobro.
7. Preteklost
Razen če smo se pravkar rodili,
je za nami zagotovo že kar nekaj preteklosti, kar je seveda povsem razumljivo.
Prav tako razumljivo je tudi, da se želimo iz svoje preteklosti in predvsem
napak, ki smo jih storili v njej, nekaj
naučiti – precej manj razumljivo pa
je, če živimo v preteklosti in svoje sedanje razmerje
nenehno primerjamo s prejšnjimi.
Enako velja tudi za obstoječe
razmerje. Je eden v prvi fazi poznanstva storil kakšno napako? Če bomo ta
spodrsljaj pogrevali ob vsakem prepiru, se
zvezi ne piše nič dobrega. Če smo se namreč odločili, da neko napako oprostimo, jo skušajmo tudi pozabiti –
ali pa je vsaj je omenjajmo ob vsaki priložnosti. Le tako se bo razmerje lahko
osredotočilo na prihodnost, kar je tudi edina pravilna odločitev.
8. Spolnost
Katera naj ne postane rutina in nekaj samo po sebi
umevnega. Razvijajmo, negujmo to področje, ki daje težo zvezi. Spolnost sama po
sebi ni poglavitni dejavnik za dober odnos, je pa eden od ključnih .
Prisluhnimo sebi, partnerju, svojim in
potrebam drugega. Usklajujmo iščimo prave poti ali alternative, katere naj bodo
v veselje obema. Ne odrivajmo tega na stranski tir, kot nekaj drugotnega.
Spolnost je čudovito področje s katerim se mogoče ne izgubi veliko, pridobi pa
ogromno.
9. Preveč ali premalo samostojnosti
Gre za eno izmed najpogostejših
težav v razmerjih, saj se nemalokrat zgodi, da je eden izmed partnerjev preveč
ali pa premalo samostojen. Premalo samostojnosti seveda prinaša številne
težave, saj se drugemu partnerju pogosto zdi, da ga njegova boljša ali slabša
polovica kar nekako duši.
A tudi preveč samostojnosti ni
vedno dobro, saj drugi partner hitro dobi občutek, da se ga pravzaprav ne potrebuje in da nima nobene
pomembnejše vloge. Poiskati pravo ravnotežje na lestvici
samostojnosti je včasih zelo težko, a z malo truda in veliko komunikacije bo zagotovo uspelo
0 komentarji:
Objavite komentar